Razlika med kontaktorji AC in DC

AC kontaktorji in DC kontaktorjista dve vrsti elektromagnetnih stikal, ki se uporabljata za nadzor odpiranja in zapiranja tokokrogov. Čeprav delujeta podobno, oba uporabljata elektromagnetno silo za odpiranje/zapiranje kontaktov, imata temeljne razlike v zasnovi zaradi temeljnih razlik v fizičnih značilnostih električne energije izmeničnega in enosmernega toka, zato ju ni mogoče uporabljati zamenljivo.

I. Načelo delovanja in strukturne razlike

1. Osnovna struktura:

Jedro AC kontaktorja je izdelano iz laminiranih silikonskih jeklenih plošč za zmanjšanje segrevanja zaradi vrtinčnih tokov. Na čelni strani jedra je vdelan kratkostični obroč, ki ohranja sesalno silo, ko tok preseže ničlo, kar odpravlja vibracije in hrup.

Jedro enosmernega kontaktorja je monolitna struktura, običajno cilindrična, in vrtinčni tokovi niso zaskrbljujoči. Ni kratkega{1}}obroča, ker enosmerni tok nima ničelne{2}}točke prehoda, zaradi česar je sesalna sila konstantna.

 

2. Sistem za gašenje obloka:

Gašenje obloka je razmeroma enostavno za AC kontaktorje. Običajno se uporablja mrežna-naprava za gašenje obloka, ki uporablja naravno značilnost-prehajanja ničelnega toka izmeničnega toka v kombinaciji s kovinskimi mrežami za razdelitev in hlajenje obloka, da se doseže gašenje obloka.

Gašenje obloka je največji izziv za DC kontaktorje. Uporabiti je treba močne naprave za gašenje obloka, kot je gašenje obloka z magnetnim izbruhom, struktura komore za gašenje obloka pa je bolj zapletena.

 

3. Parametri tuljave:

AC kontaktorske tuljave imajo manj obratov, debelejši premer žice in manjši upor. To je zato, ker je njihova omejitev toka v glavnem odvisna od induktivne reaktanse tuljave. Če je enosmerni tok pomotoma priključen, induktivna reaktanca izgine, upor tuljave postane zelo majhen, kar povzroči previsok tok in takojšnjo izgorelost. DC kontaktorji imajo veliko število obratov tuljave, premer tanke žice in visoko odpornost. Njihova omejitev toka je v celoti odvisna od upora tuljave. Če je nepravilno priključen pri nazivni izmenični napetosti, bo induktivna reaktanca povzročila nezadosten tok, kar bo povzročilo neustrezno magnetno silo in nezanesljiv vklop.

 

4. Delovna frekvenca:

AC kontaktorji imajo relativno nizko delovno frekvenco. Pogosti zagoni in izklopi povzročajo znatno proizvodnjo toplote zaradi vhodnega toka in izgub v jedru v tuljavi AC.

DC kontaktorji lahko delujejo pri višjih frekvencah. Tuljava DC je izključno uporovno breme, kar ima za posledico bolj gladek zagon, manj toplote in primernost za pogostejše delovanje.

 

5. Velikost in stroški:

AC kontaktorji so običajno manjši in imajo nižje proizvodne stroške.

Kontaktorji za enosmerni tok so zaradi zapletenejših-sistemov za gašenje obloka in tuljav na splošno večji in dražji.

 

II. Razlike v scenarijih uporabe:
AC kontaktorji:
Osnovni scenariji:Krmiljenje AC motorjev (npr. vodne črpalke, ventilatorji, strojna orodja).

Glavna področja:
Industrijske avtomatizirane proizvodne linije.
Gradbeni elektromehanski sistemi (klimatizacija, razsvetljava).

Napajalni sistemi (preklapljanje kondenzatorjev).

Značilnosti:Vsestranski, velik-obseg, nizki-stroški; temelj industrijskega nadzora.

 

DC kontaktorji:

Osnovne aplikacije:Prekinitev visoko{0}}tokovnih enosmernih tokokrogov.

Glavne aplikacije:
DC napajalniki: električna vozila, polnilne postaje, fotovoltaični sistemi.

Sistemi za shranjevanje energije: baterije, UPS.

Vlečna moč: podzemne železnice, električne lokomotive.

Specializirane industrije: galvanizacija, elektroliza.

Značilnosti:Namensko, zanesljivo, visoko{0}}stroškovno; stikalo na ključ v visoko{1}}zmogljivih enosmernih tokokrogih.